Tisti del mene, ki je častil fašista
– morda ga še vedno časti, kdo ve!
leže k tebi, leží ob tebi.
Ni ga strah groba. Znan mu je klic
najtemačnejših globin,
umira s tabo in živi od tebe.
Trepetajoča daritev ne zna drugega, da ti sledi
in se prilepi ob tvojo bolečino,
ki je najvarnejši pristan.
Meduza brez koščic, to je vse,
kar je ostalo, brez tebe,
daleč proč.
Skalpel dvomi. Kdo bo zame živel na drugi strani?
In kako bom lahko mislila nate,
kot če jaz ne bi bila ti?